Arheološke najdbe kažejo na to, daje bilo to področje poseljeno že v rimski dobi. Današnje naselje je nastalo v začetku 18. stoletja. V kraju sta dve baročni cerkvi: sv. Lovro z zvonikom na "preslico" in župnijska cerkev sv. Nikole, postavljene v začetku 20. stoletja, najverjetneje na mestu starejše cerkve, ob kateri se nahaja nekaj srednjeveških nagrobnih plošč.
Na vzpetini Gradina vzhodno od Baške Vode v bližini naselja Promajna so našli sledove starega naselja in poznoantične bizantinske trdnjave ter nekaj rimskih grobov.
(VIR: sl.wikipedia)

Podedovano od Boga in človeka, nekje med morjem in planino, med delom in počitkom. Od prazgodovine in Ilirov, antike in rimske Aronije, pa vse do danes so ostale sledi, ki bogatijo ljudi.
Arheološke najdbe potrjujejo, da so na področju Baške Vode živeli ljudje že pred več kot štiri tisoč leti pred Kristusovim rojstvom. Glavni motiv za naseljevanje tega prostora v davnini je bil izvir pitne vode. V bronasti dobi, v času premikov nomadskih plemen na mediteranu je prihajalo do konfrontacij med različnimi plemeni, ki so se bojevale za izvire vode in pašnike. Na griču Gradina, v središču današnjega mesta, se je zaradi varovanja vode formiralo utrjeno naselje, z obzidjem izdelanim iz kamnitega materiala.
V antičnem času je na mestu Baške Vode obstajalo naselje Aronia. Poleg arheoloških najdb so znanstveniki potrdili svoje izsledke tudi s Tabulom Peutingerianom - zemljevidom, na katerem je imenovano naselje prikazano prav na mestu današnje Baške Vode. V pozni antiki, od konca IV. do VII. stoletja je prihajalo do vdora barbarskih narodov, zato je prebivalstvo na Gradini zgradilo utrdbo, v kateri so se lahko zavarovali pred napadi in tudi nadzirali dostop do Bračkega kanala. Ostanki zidov naselja iz V. – VI. stoletja so vidni na Gradini še danes, najdbe velikega števila amfor in ostalih keramičnih materialov govorijo o dobrih trgovskih odnosih s severno Afriko, vzhodnim Mediteranom in Črnim morjem. Nedaleč stran od Gradine je najdeno pokopališče iz obdobja antike, z različnimi predmeti (svetilke, nakit, steklene posode, kipci Euterpe in Kupida itd). Poleg rimskih napisov na nagrobnikih so opazna tudi ilirska imena, s čimer se lahko potrdi, da je ob novih rimskih prišlekih tu živelo tudi številčno avtohtono ilirsko prebivalstvo. Arheološke najdbe na širšem prostoru mesta govore o obstoju več «villae rusticae». V VII. stoletju je prišlo do udora Slovanov, ki zavzamejo Aronijo. Mesto je bilo dokončno uničeno.
Nadaljnjih tisoč let ni sledov urbanega življenja ob morju. Samo pastirji iz Basta imajo uhojene poti v bližini morja in napajajo živino v «basczi vod»i, izvirih pitne vode. Predvidevamo, da so bile prve zgradbe zgrajene kot zaklonišča za pastirje.
Konec XVII. stoletja, ko ni bilo več nevarnosti napada gusarjev in po izgonu Turkov (1684), se je prebivalstvo vrnilo na obalo in počasi zgradilo novo naselje. Ime kraja Baška Voda je prvič omenjeno leta 1688. Prva javna zgradba je bila pozno-baročna cerkvica Sv. Lovra, ki je bila zgrajena leta 1750 na temeljih antične zgradbe. Poleg poljedelstva se je prebivalstvo ukvarjalo tudi z ribištvom in pomorstvom. Prva šola je bila odprta leta 1845, cerkev Sv. Nikole v neoromantičnem stilu je bila zgrajena leta 1889, leta 1900 pa je bila odprta prva pošta.
Z izgradnjo pristanišča leta 1912 je Baška Voda postala pomembno pristanišče tega področja. Pristanišče je omogočalo intenzivno trgovino med otoki in Zabikovljem.
V tridesetih letih XX. stoletja so bratje Sikavica zgradili prvi baškovski hotel Slavijo, ki je leta 1936 na svetovnem izboru v Londonu dobil priznanje in zlato medaljo za udobje, kuhinjo in dobra vina. Društvo za polepšanje mesta je bilo osnovano leta 1933. Pomembnejši razvoj turizma pa se je začel z izgradnjo Jadranske ceste. Zadnjih dvajset let je Baška Voda najpopularnejše turistično mesto v srednji Dalmaciji. Od začetka XXI. stoletja, kot eno izmed najbolj urejenih turističnih mest na Jadranu, že nekaj let zapored prejema priznanje „Plavi cvijet“ (modri cvet) z zlatim znakom, ki je najprestižnejše turistično priznanje na Hrvaškem.
(VIR: tz Baska Voda)

Fotografije: 1) cerkvica sv. Lovra (1750), 2) cerkev sv. Nikole (1889), 3) cerkev Vnebovzetja BDM (1636), 4) cerkvica sv. Roka (XV), 5) cerkev Vseh svetih (1999), 6) Kip sv. Nikole

  • Baška Voda, Hrvaška - Zgodovina in znamenitosti - Slika 1
  • Baška Voda, Hrvaška - Zgodovina in znamenitosti - Slika 2